Glavni razlog za podražitev variabilnega dela cene toplote je višja nabavna cena zemeljskega plina kot vhodnega energenta. V primerjavi z letom 2022, ko je bila nabavna cena zemeljskega plina 20,49 EUR/MWh, se je ta z letom 2023 povišala za 5-krat na 106,03 EUR/MWh (januar 2023; cena brez dajatev, omrežnine in DDV). Prav tako sta se glede na leto 2022 povišali nabavna cena električne energije (VT za 2,74-krat; MT za 2,36-krat) in cena emisijskih kuponov (1,43-krat).

Primarni vir ogrevanja v Mariboru je zemeljski plin, ki je v trenutni energetski krizi deležen drastičnega povišanja cene. V Ljubljani kot primarni energent uporabljajo premog in lesno biomaso, zemeljski plin pa le v majhnem deležu. V Celju je primarni vir proizvodnje toplote objekt energetske izrabe komunalnih odpadkov (sežigalnica). S tem dosegajo visok delež samooskrbnosti ter neodvisnost od mednarodnega energetskega trga.

Energetiki Maribor je predhodna pogodba za dobavo zemeljskega plina potekla 31. 12. 2022, zato je morala še pred koncem leta skleniti novo, saj bi v nasprotnem primeru ostala brez glavnega energenta. Družba Petrol je edina oddala ponudbo za dobavo plina, cene tega na trgu pa so bile pred koncem preteklega leta višje kot v začetku novega leta, ko so pričele padati.

Zakup zemeljskega plina se vrši na podlagi borznih cen standardnih produktov (mesec, kvartal, leto), h katerim je treba prišteti še maržo dobavitelja, stroške zakupa, transporta in skladiščenja. Vsakokratna dnevna borzna cena zemeljskega plina ne odraža cenovnih razmerij standardnih produktov, temveč je posledica dnevnih geopolitičnih, vremenskih in likvidnostnih razmer na trgu. V tem obdobju (od konca decembra 2022 do začetka januarja 2023) so dnevne borzne cene bistveno nižje od standardnih produktov (leto, drugi, tretji in četrti kvartal).

Zaradi povračila stroškov dobaviteljem po vladni uredbi je bilo treba zakupiti vsaj količine zemeljskega plina, potrebnega za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce.

V Mestni občini Maribor je zemeljski plin glavni vhodni energent za proizvodnjo toplote v sistemu daljinskega ogrevanja, končna cena za uporabnike pa je odvisna še od drugih dejavnikov.

V strukturi variabilne cene toplote za januar 2023 so deleži sledeči:

• zemeljski plin: 62,18 %
• električna energija: 4,14 %
• tehnološka voda: 0,16 %
• emisijski kuponi: 3,08 %
• nabavljena toplota od reguliranega proizvajalca Moja energija, d. o. o.: 14,73 %
• nabavljena toplota od reguliranega proizvajalca Energija in okolje, d. o. o.: 15,71 %

Strošek toplote v sistemu daljinskega ogrevanja v MO Maribor je sestavljen iz:

• fiksnega dela (obračunska moč za namen ogrevanja, pomnožimo delež obračunske moči lokacije z veljavno ceno fiksnega dela),
• variabilnega dela (pomnožimo porabo lokacije z veljavno ceno variabilnega dela),
• prispevka za energetsko učinkovitost,
• prispevka za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in elektrike,
• števnine za namen ogrevanja.

Vsi elementi so podrobno razloženi v »Slovarčku izrazov«.

V preglednici so predstavljene cene ogrevanja v mestih, kjer kot vstopni energent, tako kot v Mariboru, primarno uporabljajo zemeljski plin. Glede na javno dostopne podatke je Maribor med primerljivimi mesti drugi najcenejši.

*Cena je bila z uredbo Vlade RS zamejena na 108,08 EUR/MWh z DDV.

Pogodba z dobaviteljem zemeljskega plina (družbo Petrol) je sklenjena do konca leta 2023. To Energetiki Maribor kljub globalni energetski krizi zagotavlja stabilnost pri dobavi primarnega energenta.

Vlada RS je z Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema za gospodinjstva zamejila upoštevano ceno dobave zemeljskega plina po 73 EUR/MWh. Za ostale oz. poslovne odjemalce pa bo upoštevana tržna cena.