Spletno mesto za pojasnila gospodinjskim odjemalcem daljinskega ogrevanja v Mestni občini Maribor

Sprememba cene variabilnega dela ogrevanja za gospodinjstva

DEC 2022

84,04122€/MWh z DDV

JAN 2023

108,0765€/MWh z DDV

POMEMBNO OBVESTILO

Vlada Republike Slovenije je 24. 1. 2023 izdala uredbo o oblikovanju cene toplote v sistemih daljinskega ogrevanja, s katero je najvišjo dovoljeno postavko za variabilni del cene toplote za gospodinjstva omejila na 98,70 EUR/MWh brez DDV. Uredba velja od 1. 1. 2023 do 30. 4. 2023.
 
Tako bo tudi v sistemu daljinskega ogrevanja v Mestni občini Maribor od 1. 1. 2023 veljala cena za gospodinjstva 98,70 EUR/MWh brez DDV oz. 108,08 EUR/MWh z DDV.
 
Zaradi te spremembe smo posodobili informativni kalkulator stroška ogrevanja za januar 2023; njegovo delovanje smo prilagodili glede na novo izhodiščno ceno in tudi gibanje zunanjih temperatur v januarju 2023, tako da bo dobljen informativni podatek stroška ogrevanja čim natančnejši.

Vnesite v spodnji kalkulator podatke s svoje položnice in izračunajte informativen strošek po novi ceni.

Informativni kalkulator stroška ogrevanja za januar 2023

Odgovori na najpogostejša vprašanja

Glavni razlog za podražitev variabilnega dela cene toplote je višja nabavna cena zemeljskega plina kot vhodnega energenta. V primerjavi z letom 2022, ko je bila nabavna cena zemeljskega plina 20,49 EUR/MWh, se je ta z letom 2023 povišala za 5-krat na 106,03 EUR/MWh (januar 2023; cena brez dajatev, omrežnine in DDV). Prav tako sta se glede na leto 2022 povišali nabavna cena električne energije (VT za 2,74-krat; MT za 2,36-krat) in cena emisijskih kuponov (1,43-krat).

Primarni vir ogrevanja v Mariboru je zemeljski plin, ki je v trenutni energetski krizi deležen drastičnega povišanja cene. V Ljubljani kot primarni energent uporabljajo premog in lesno biomaso, zemeljski plin pa le v majhnem deležu. V Celju je primarni vir proizvodnje toplote objekt energetske izrabe komunalnih odpadkov (sežigalnica). S tem dosegajo visok delež samooskrbnosti ter neodvisnost od mednarodnega energetskega trga.

Energetiki Maribor je predhodna pogodba za dobavo zemeljskega plina potekla 31. 12. 2022, zato je morala še pred koncem leta skleniti novo, saj bi v nasprotnem primeru ostala brez glavnega energenta. Družba Petrol je edina oddala ponudbo za dobavo plina, cene tega na trgu pa so bile pred koncem preteklega leta višje kot v začetku novega leta, ko so pričele padati.

Zakup zemeljskega plina se vrši na podlagi borznih cen standardnih produktov (mesec, kvartal, leto), h katerim je treba prišteti še maržo dobavitelja, stroške zakupa, transporta in skladiščenja. Vsakokratna dnevna borzna cena zemeljskega plina ne odraža cenovnih razmerij standardnih produktov, temveč je posledica dnevnih geopolitičnih, vremenskih in likvidnostnih razmer na trgu. V tem obdobju (od konca decembra 2022 do začetka januarja 2023) so dnevne borzne cene bistveno nižje od standardnih produktov (leto, drugi, tretji in četrti kvartal).

Zaradi povračila stroškov dobaviteljem po vladni uredbi je bilo treba zakupiti vsaj količine zemeljskega plina, potrebnega za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce.

V Mestni občini Maribor je zemeljski plin glavni vhodni energent za proizvodnjo toplote v sistemu daljinskega ogrevanja, končna cena za uporabnike pa je odvisna še od drugih dejavnikov.

V strukturi variabilne cene toplote za januar 2023 so deleži sledeči:

  • zemeljski plin: 62,18 %
  • električna energija: 4,14 %
  • tehnološka voda: 0,16 %
  • emisijski kuponi: 3,08 %
  • nabavljena toplota od reguliranega proizvajalca Moja energija, d. o. o.: 14,73 %
  • nabavljena toplota od reguliranega proizvajalca Energija in okolje, d. o. o.: 15,71 %

Strošek toplote v sistemu daljinskega ogrevanja v MO Maribor je sestavljen iz:

  • fiksnega dela (obračunska moč za namen ogrevanja, pomnožimo delež obračunske moči lokacije z veljavno ceno fiksnega dela),
  • variabilnega dela (pomnožimo porabo lokacije z veljavno ceno variabilnega dela),
  • prispevka za energetsko učinkovitost,
  • prispevka za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in elektrike,
  • števnine za namen ogrevanja.


Vsi elementi so podrobno razloženi v »Slovarčku izrazov«.

V preglednici so predstavljene cene ogrevanja v mestih, kjer kot vstopni energent, tako kot v Mariboru, primarno uporabljajo zemeljski plin. Glede na javno dostopne podatke je Maribor med primerljivimi mesti drugi najcenejši.

MestoCena za MWh v EUR z DDV
Jesenice127,55*
Maribor149,63*
Ravne na Koroškem155,37*
Trbovlje174,23*
Nova Gorica180,12*

*Cena je bila z uredbo Vlade RS zamejena na 108,08 EUR/MWh z DDV.

Pogodba z dobaviteljem zemeljskega plina (družbo Petrol) je sklenjena do konca leta 2023. To Energetiki Maribor kljub globalni energetski krizi zagotavlja stabilnost pri dobavi primarnega energenta.

Vlada RS je z Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema za gospodinjstva zamejila upoštevano ceno dobave zemeljskega plina po 73 EUR/MWh. Za ostale oz. poslovne odjemalce pa bo upoštevana tržna cena.

Energetika Maribor ima izdelan Akcijski načrt trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto, ki vključuje projekte visokotemperaturne toplotne črpalke Pristan, sončne elektrarne na javnih objektih, kotel na lesno biomaso ter napravo za energetsko izrabo odpadkov. Vsi projekti so podrobneje predstavljeni v v razdelku »Projekti za izboljšanje energetske stabilnosti in neodvisnosti«.

SLOVARČEK IZRAZOV

Je tisti del celotnih stroškov za toploto, ki je odvisen od porabljene toplote. Porabljena toplota se ugotavlja neposredno z odčitavanjem obračunskega merilnika toplote na odjemnem mestu v toplotni postaji za posamezno obračunsko obdobje in zajema toploto za potrebe ogrevanja objekta, toploto za pripravo tople sanitarne vode ter toploto za potrebe drugih tehnoloških procesov objekta.

Je tisti del celotnih stroškov, ki je neodvisen od porabe toplote – to je obračunska moč. Obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji posameznega objekta, ki je enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje, določene s projektno dokumentacijo. Stalni stroški obračunske moči se med posamezne stanovanjske enote razdelijo po ključu ogrevalnih površin. Cena na enoto obračunske moči je v EUR/kW/mesec.

Uredba o zagotavljanju prihrankov določa višino prispevka za energetsko učinkovitost (krajše: prispevek URE), ki ga plačuje končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina in toplote iz omrežja ter končni odjemalec trdnih, tekočih in plinastih goriv.

Na podlagi Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije so končni odjemalci električne energije in končni odjemalci trdnih, tekočih, plinastih fosilnih goriv ali daljinske toplote za končno rabo zavezanci za plačevanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom (prispevek OVE + SPTE).

Števnina zajema periodične stroške distributerja toplote v povezavi z izvajanjem odčitavanj merilne naprave za potrebe obračuna distribucije toplote, rednimi pregledi merilnih naprav, vzdrževanjem, overjanjem in zamenjavami merilnih naprav v rokih skladno z veljavno zakonodajo ter stroške vzdrževanja sistema za daljinsko odčitavanje in spremljanje delovanja merilne naprave na odjemnem mestu.

Obračunsko mesto je stavba (individualno odjemno mesto) ali posamezni (etažni) del stavbe (del skupnega odjemnega mesta), ki ima svojo šifro in za katero distributer toplote izstavlja račun.

Odjemno mesto je točka v toplotni postaji, kjer distributer toplote pod pogoji za distribucijo toplote predaja toploto ter izvaja obračunske meritve in kjer odjemalec prevzema toploto.

Številka kupca

Gre za del cene v kateri je zajeto …

Primerjava variabilnega dela cen toplote z drugimi mesti

*Cena je bila z uredbo Vlade RS zamejena na 108,08 EUR/MWh z DDV.

Projekti za izboljšanje energetske stabilnosti in neodvisnosti

Energetika Maribor je pred večjim investicijskim ciklom v nove proizvodne naprave s ciljem uvajanja obnovljivih virov energije. Kot odgovor na negotovost na trgih fosilnih goriv, predvsem plina, so v planu različni projekti, ki bi zmanjšali odvisnost od cen zemeljskega plina na svetovnih trgih.

Sežigalnica odpadkov

Podjetje Energetika Maribor je med drugim že pripravila dokument identifikacije investicijskega projekta, iz katerega so razvidni okvirni podatki o investiciji.

»Ob tem bi želeli jasno poudariti, da končna odločitev o izvedbi projekta še ni bila sprejeta. Med drugim je ključni predpogoj za vzpostavitev objektov za energetsko izrabo odpadkov v Sloveniji, sprejem relevantne uredbe s strani Vlade Republike Slovenije,« izpostavljajo na mariborski občini.

Trenutno torej na Mestni občini Maribor pripravljajo zgolj strokovne podlage in študije, ki bodo dale jasnejše odgovore glede projekta.

Visokotemperaturna toplotna črpalka

Investicija vključuje izgradnjo visokotemperaturne toplotne črpalke in sončne elektrarne na lokaciji kotlovnice Pristan ob nabrežju Drave, s čimer bo Energetika Maribor pridobila nov proizvodni vir toplote s pomočjo obnovljivih virov energije v mreži daljinskega ogrevanja mesta Maribor.

Nova visokotemperaturna toplotna črpalka bo delovala na principu voda/voda in bo v obstoječem energetskem sistemu kotlovnice Pristan zagotovila 2,5 MW toplotne energije. V energetski sistem kotlovnice Pristan umeščen postroj visokotemperaturne toplotne črpalke bo proizvodni vir, ki bo v poletnem obdobju v celoti nadomestil v kotlih proizvedeno toploto. V postroju bo uporabljena toplota Drave, katere zajeta voda bo po oddaji toplote vrnjena nazaj v reko.

Lesna biomasa

Predmet projekta je izgradnja novega energetskega objekta kotlovnice na lesno biomaso (BK-kotel), umeščenega na sedežu podjetja Energetika Maribor na Jadranski cesti. Nov energetski objekt bo vključeval prostor s postrojem nizko emisijskega 5,0 MW vročevodnega BK-kotla na lesno biomaso (lesne sekance P100), namenjenega visoko učinkoviti proizvodnji toplotne energije preko toplotne postaje kotla, oddane v vročevodni sistem kotlovnice Energetike Maribor.

Osnovni namen predvidene investicije je izgradnja novega energetskega objekta BK-kotlovnice, ki bo omogočila pridobivanje energije iz obnovljivih virov, hkrati pa bomo zagotovili večjo samooskrbo in stabilnejšo ceno toplote.

Energetska izraba odpadkov

Projekt energetske izrabe odpadkov je v začetnih fazah načrtovanja, saj Vlada RS za postavitev objektov še ni podelila koncesij. Načrtovan je objekt širšega regijskega pomena za severovzhodno Slovenijo. Po sedanjih načrtih gre za objekt z zmogljivostjo okrog 45.000 ton gorljivih odpadkov letno.

Z energetsko izrabo lastnih nereciklabilnih odpadkov bi zmanjšali odvisnost od uvoženih fosilnih energentov (zemeljski plin in kurilno olje) ter povečali energetsko samozadostnost daljinskega ogrevanja na 60 odstotkov. Nižja cena energenta bi se odražala tudi na nižjih stroških položnic za daljinsko ogrevanje.

Sončne elektrarne na javnih objektih

MO Maribor bo v sodelovanju s podjetjem Energija in okolje (v 100-odstotni lasti Energetike Maribor) s projektom samooskrbne sončne elektrarne prispevala k uvajanju obnovljivih virov energije na funkcionalnih površinah in objektih javnih zgradb v mestu. S tem bomo pripomogli k energetski samooskrbi z električno energijo na območju MO Maribor z minimalnimi posegi v naravo.

Za izboljšanje energetske neodvisnosti, ob sočasnem uvajanju obnovljivih virov energije, bomo na uporabne površine in zgradbe MO Maribor, ki so trenutno neizkoriščene, umestili sončne elektrarne. Cilj je proizvodnja električne energije za lastno rabo, s čimer bomo zmanjšali strošek električne energije občinskih zgradb in se približali k energetski samozadostnosti mesta. 

10 praktičnih nasvetov za učinkovito rabo toplotne energije

Za vas smo pripravili priporočila in informacije za znižanje stroškov ogrevanja.
Preverite praktične nasvete za varčno, udobno in učinkovito porabo toplotne energije.

Niste dobili vseh odgovorov? Pišite nam.